Kakšna stanovanja imamo

Stanovanje v bloku, zgrajenem v letih 1920–45, ima pri 90. centilu 99,8 m². V blokih iz let 1946–59 je to 78,4 m², v letih 1960–85 72,5 m², nato spet 83,9 (1986–2005) in 93,5 m² (2006–26). Mediana se premakne manj: 57,5, 57,1, 51,8, 53,1 in 59,4 m². Izginilo je veliko stanovanje; tipično stanovanje je postalo manjše za nekaj kvadratnih metrov.

Izberite mesto v spodnjem prikazu. V 14 od 16 mest študije je 90. centil let 1960–85 pod predvojnim, in v vseh je takrat med 62 in 78 m². Če je v Kopru in v Hrastniku podobno, je vzrok za to sistem, ne krajevno povpraševanje: normativi površin v sistemu, ki se je financiral s prispevkom od plač in delil stanovanja po točkah.

Mediana površine hiš je zrasla z 80,3 m² (1920–45) na 83,2 (1946–59), 95,6 (1960–85) in 127,9 m² (2006–26). V vseh 16 mestih v tej raziskavi je mediana velikosti med letoma 1960 in 1985 nad mediano med letoma 1946 in 1959. V prikazu zgoraj preklopite na hiše: v istem obdobju, ko so se bloki krčili, se se v zasebnem samograditeljstvu začela stanovanja večati.

V šestdesetih letih je bilo zgrajenih okoli 6030 stanovanj v blokih na leto, v letih 1970–85 7374, v letih 1986–95 le še 2783. Povojni otroci (rojeni 1947–57, 31.762 na letnik, proti 24.654 v tridesetih) so dopolnili 25 let v letih 1972–82, ko je gradnja dosegla vrh (povezava 0,65 v letih 1970–85).

A odraščanje povojnih otrok ne pojasni ne začetka, ne konca. Gradnja se je začela prej, ob selitvi z vasi v mesta: prebivalcev je bilo leta 1960 1.580.540, leta 1990 1.996.380. Gospodinjstev je bilo leta 1961 458.853, leta 1991 632.278, ker so se gospodinjstva manjšala (3,47 → 3,06 člana). Konec tega obdobja predstavlja finančni zlom v osemdesetih, ne demografija.

Rojenih med 1946 in 64 je danes 481.718, pripadnikov generacije X (1965–80) 496.666. Največji živi letnik je 1979. Med odraslimi so povojni otroci predstavljali 42 % leta 1983, danes 27 %, leta 2040 17 %. Če kaj narašča, je relativni delež starejših prebivalcev.

V stometrskih celicah. v katerih prevladujejo bloki iz let med 1960–85, je 24,6 % prebivalcev starih 65 let ali več, v celicah z bloki po letu 1995 12,6 %, v celicah s hišami iz let 1960–85 28,3 % (vse celice: 21,6 %). Starostni profil prebivalcev teh blokov je izbočen pri 65–74 letih: pri generaciji, ki se je vselila. Na prebivalca je v socialističnih blokih 28,3 m², v novih blokil je površina precej večja: 39,7 m².

Privatizacija se je zgodila v enem desetletju: delež stanovanj v zasebni lasti je bil leta 1991 70 %, leta 2002 89 %, leta 2021 95 %. Danes živi v domu, v lasti brez hipoteke, 86 % ljudi nad 65 let in 41 % ljudi, starih 25–34 let.

V drugih nekdanjih socialističnih državah so mladi lastniki domov, ne da bi imeli posojila, pogosteje: v Sloveniji 42 % 25–34-letnikov, v Srbiji in na Hrvaškem okoli štiri petine. Doma pri starših živi 39,9 % 25–34-letnikov (EU 30,1 %); od doma odidejo pri 28,8 letih (EU 26,3).

Gospodinjstva z nosilcem, starim 55–74 let, so 41,6 % gospodinjstev in imajo 47,6 % neto premoženja: približno svoj delež. Mladi so preecej slabše zastopani: gospodinjstev pod 35 let je le 8,8 %, imajo 3,2 % premoženja, z mediano 12,3 tisoč € (evrsko območje 21,7). Mediana gospodinjstva, starega 65–74 let, je 11-krat večja.

Cena glede na plačo se v državi ni dosti spremenila. Novo družbeno stanovanje v mestu je v letih 1984–88 stalo povprečno 1,63 povprečne neto plače na m², danes mediana primerljivega stanovanja 1,61. V Ljubljani pa 2,65 (mlademu 3,11), proti 1,38 v Mostah leta 1979.

Drugačna je bila pot do lastništva. Velik del stanovanj je bil dodeljen, najemnina je vzela okoli šest odstotkov plače, inflacija je dolgove raztopila, leta 1991 pa so najemniki stanovanja odkupili za delček vrednosti. Danes 25–34-letnik, ki prihrani petino plače, za 20-odstotni polog potrebuje 9,2 leta (leta 2015 6,7), v Ljubljani 14,3.

92.566 stanovanj iz let 1960–85 je v 5–7-etažnih blokih brez dvigala. Dvigalo ima 1,5 % takih stanovanj v petetažnih blokih, v novih 77 %. Socialistični normativ je dvigalo dal stolpnicam, ne srednje visokim blokom.

Okoli 31.700 ljudi, starih 65 let ali več, živi v drugem nadstropju ali višje takih blokov. To je red velikosti, ne štetje: mreža ne pove, kdo živi v katerem nadstropju.

Ob popisu 2021 v 19,2 % stanovanj (165.576) ni bil prijavljen nihče. V Kostelu jih je 52 %, v Ljubljani 18 %. Neprijavljeno stanovanje je počitniško, prazno ali stanovanje, v katerem živi kdo neprijavljen; noben register jih ne loči.

Že zdaj vsako leto več domov izgubi zadnjega prebivalca, starega 65 let ali več, kot se jih zgradi: okoli 5815 leta 2025 proti 5087 dokončanim stanovanjem, okoli 8879 leta 2040, skupaj 116.104 v letih 2025–2040. Ali pridejo na trg, nobena tukajšnja vrsta ne pove: dediščina prvega reda ni obdavčena in je ne beleži noben naložen register.