Slovenija se stara

Od leta 2017 v Sloveniji vsako leto umre več ljudi, kot se jih rodi: leta 2025 −4262. Priseljevanje iz tujine je razliko pokrilo, saj se je istega leta priselilo +8519 ljudi več, kot se jih je odselilo. Zato prebivalcev ni manj kot pred desetimi leti.

Uradna projekcija SURS (EUROPOP2025) ima upad šele od tridesetih let naprej, do leta 2051 za −1,9 %.

Ljudi v delovni dobi (20–64 let) bo do leta 2051 −11,6 %, ljudi nad 80 let skoraj dvakrat toliko. Premaknite drsnik po letih in primerjajte tri predpostavke o priseljevanju: piramida se v vseh treh obrne navzgor, razlikuje se le, koliko je mladih.

Projekcija po občinah nadaljuje selitve iz let 2016–2026. Ljubljana do leta 2051 zraste za +4 %, njena okolica za +8 %. Deset regionalnih središč izgubi −4 %, občine blizu središč −5 %, odročne −9 %. 82 od 210 občin izgubi več kot desetino prebivalcev.

Brez neto priseljevanja se skrči vse, tudi Ljubljana (−8 %).

Na 100 ljudi v delovni dobi bo ljudi nad 80 let v odročnih občinah 23,8 namesto 10,4, v Ljubljani 16,5 namesto 9,5. Podeželje se stara najhitreje, Ljubljana najpočasneje.

Beg v prestolnico, ki ga scenarij predvideva, ne ustreza podatkom - ti kažejo nasprotno sliko. Od leta 2016 Ljubljana izgublja prebivalce, ki se selijo v druge slovenske občine (−7747 v letih 2016–2025); prebivalstvo Ljubljane raste le zaradi priseljevanja iz tujine (+21.566). Njena okolica je v istem času od drugih občin pridobila +7668.

Zato projekcija ne more natančno napovedati stanja v prihodnosti. Če jo zaženemo z začetnim letom 2016, se pri številu prebivalcev občine leta 2026 zmoti za mediano 3,6 %, preprosto nadaljevanje trenda vsake občine pa za 3,1 %. Trenda ne premaga, a trend ne ve ničesar o starosti, model pa jo pozna.

Med leti 2013 in 2025 se je odvrtela resničnost. Cene so zrasle povsod: za +83 % v občinah, ki so izgubile več kot 5 % prebivalcev, in za +112 % v občinah, ki so jih toliko pridobile.

Vsak odstotek izgubljenih prebivalcev je pomenil približno 1,5 % nižjo rast cen od državne (od 0,6 do 2,4, z razdaljo do Ljubljane in plačo v občini upoštevanima). Pridobivanje prebivalcev ni dodalo ničesar merljivega. Navaden linearni naklon ne pokaže ničesar (0,16), ker se strani izničita.

Ta pojav je značilen za razcvet. V padajočem trgu 2009–2015 je naklon 0,19 (od −1,08 do 1,46) in ni merljiv.

Prenos tega razmerja na projekcijo ni napoved cen, pove pa, kako velik bi bil razkorak. Odročne občine bi do leta 2051 zaostale za krajem, ki prebivalcev ne izgublja, za −15 %, občine blizu središč za −10 %, Ljubljana pa ne bi zaostala. Brez neto priseljevanja bi odročne zaostale za −26 %, Maribor za −22 % in Ljubljana za −12 %.

Za enako oskrbo kot danes bo do leta 2051 potrebnih 34.201 postelj v domovih za starejše, danes jih je 20.480. To je okoli 549 novih postelj na leto, od leta 2016 pa jih je bilo dodanih 178 na leto.

Ljudi nad 80 let na zdravstvenega ali negovalnega delavca bo v 12 od 13 regij več, kot jih je danes v najslabši. Delavcev je najmanj v regijah okoli Ljubljane, ne na odročnem vzhodu.

Ali se starejši selijo stran od slabe oskrbe? V letih 2016–2026 ne. Neto selitve ljudi nad 75 let s pritiskom na oskrbo niso povezane (0,08, od −1,05 do 1,20, ko je upoštevana razdalja do Ljubljane). Pri ljudeh v delovni dobi je povezava (−0,84), a je le zgornja meja: kraji, ki so jih mladi zapustili, so kraji, ki so se postarali.

Če v simulacijo dovolimo, da simulirani ljudje bežijo iz krajev s preslabo oskrbo, se zaporedje iz scenarija uresniši: regionalna središča najprej pridobijo, nato se praznijo, Ljubljana in Maribor rasteta. A Ljubljana je leta 2051 večja za +12 % šele pri odzivu, ki je 19-krat močnejši od največjega izmerjenega. Pri odzivu 1, malo nad izmerjenim (0,85), je Ljubljana večja le za +0,8 %.

Več kot oskrba odloča, ali je Ljubljana privlačna. S selitvami iz let 2011–2016, ko je še pridobivala od drugih občin, bi bila leta 2051 večja za +15 % namesto +4 %.

Ko postane občina za 1 % dražja kot prej, glede na državo, se njen neto selitveni prirast iz drugih občin naslednje leto zmanjša za 0,12–0,20 na 1.000 prebivalcev (izmerjeno v 98 občinah 2009–2025, vsaka glede na sebe). Za Ljubljano 10 % dražja pomeni 350–600 več odseljenih na leto.

Pojav se ustavlja sam. Če se zgodi oboje, skrajni dotok iz krajev brez oskrbe in še deset let hitrejše rasti cen v Ljubljani, so cene v Ljubljani leta 2051 glede na državo višje za +24 % do +27 % namesto za +33 %. V projekciji za vse občine ti ljudje pristanejo v okolici: ta zraste za +11 % do +15 % namesto za +8 %, Ljubljana za +4 % namesto za +12 %.

Kdor se seli, potrebuje stanovanje. Če se ljudje lahko preselijo le tja, kjer se gradi, okolica Ljubljane pri skrajnem pritisku do leta 2051 zraste za +4 % namesto +13 %, ob današnji gradnji. Okoli 42.000 ljudi doma ne najde in ostane bližje tam, kjer so bili: odročne občine izgubijo −14 % namesto −19 %.

Povpraševanje, ki se ne more preseliti, postane cena: okolica glede na državo +18 % namesto +17 %. Dvakratna gradnja in petina praznih stanovanj vrneta večino selitve (+11 %).

Okolica zgradi okoli 632 stanovanj na leto, pri skrajnem pritisku bi jih potrebovala 969: 1,5-krat več. Regionalna središča zgradijo 651 na leto ob potrebi 51. Potreba je povsod podcenjena, ker manjšanje gospodinjstev ni všteto.